Habitatni tipi
Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)
Suha in polsuha sekundarna travišča Srednje Evrope, v Sloveniji izven submediteranskega območja, pretežno na karbonatni podlagi, tudi na flišu in kisli peščeni podlagi. Praviloma uspevajo na južnih eksponiranih legah. Tla so bazična na karbonatih ali nevtralna do zmerno zakisana na flišu. Večinoma so značilna za gričevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v ekstenzivni negi, brez ali z zmernih gnojenjem.
Florističen sestav kot 34.32, le da so brez submediteransko-ilirskih vrst. Značilne so številne orhideje, nageljčki, pojalniki. Nekaj značilnih vrst: Bromus erectus, Briza media, Festuca rupicula, Carex caryophyllea, Brachypodium pinnatum agg., Dactylis glomerata, Plantago media, Trifolium montanum, Ranunculus bulbosus, Helianthemum ovatum, Carlina acaulis, Polygala comosa, Sanguisorba minor, Linum catharticum, Pimpinella saxifraga, Peucedanum oreoselinum, Buphthalmum salicifolium itd.
Zahodna in Srednja Evropa, na severu do Baltika in južne Švedske, na vzhodu do Panonskega bazena, na jugu sintaksonomsko nerazčiščena situacija; v submediteranu in pod ilirskim vplivom jih nadomesti biogeografsko pogojena vzporednica Scorzoneretalia villosae. Po vsej Sloveniji od nižin do montanskega pasu, zlasti na karbonatni podlagi in na prisojnih pobočjih.
Po starih virih sodeč je bil ta habitatni tip nekoč eden najbolj razširjenih tipov travišč v Sloveniji. Pomanjkanje sredstev in logistike za obdelovanje orne zemlje (manj živine, odsotnost mehanizacije, bistveno manj gnojil itd.) so imela za nujno posledico znatno večji delež ekstenzivnih suhih travišč nasproti njivam in mezotrofnim travnikom. S kmetijsko revolucijo v 20. stoletju pa se je stanje drastično spremenilo in je ta habitatni tip v močnem upadanju.