Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)
(35.1) Mezofilna travišča s sklenjeno rušo na zakisanih tleh v atlantskih in subatlantskih nižavjih, gričevnatih in gorskih območjih severne, srednje in južne Evrope pod gozdno mejo. Tudi kot dealpinska vegetacija z volkom. Značilne vrste so Nardus stricta, Festuca filiformis (Festuca tenuifolia), Festuca ovina, Festuca rubra, Agrostis capillaris, Danthonia decumbens, Anthoxanthum odoratum, Deschampsia flexuosa, Poa angustifolia, Galium saxatile, Polygala vulgaris, Viola canina, Meum athamanticum, Arnica montana, Centaurea nigra, Dianthus deltoides, Gentianella campestris, Chamaespartium sagittale, Jasione laevis, Potentilla erecta, Carex pilulifera.
Vsaka od omenjenih trav lahko prevladuje ali gradi posebne faciese, včasih se uveljavlja kot dominantna v sestoju. Večinoma so takšna travišča razvita na silikatih ali podobnih kislih podlagah. Razmere so oligotrofne, kjer se zadržuje voda, prehajajo v zakisana oligotrofna močvirja.
(36.31) Sklenjena travišča na globokih, kislih tleh v alpinskem in subalpinskem pasu s prevladujočimi vrstami Nardus stricta, Festuca nigrescens, Festuca rubra agg., Poa violacea, Carex sempervirens, Anthoxanthum odoratum.
Kisla rastišča od nižin do alpinskega pasu po Evropi. Raztreseno po vsej Sloveniji, predvsem v montanskem in gornjem montanskem (redkeje subalpinskem) pasu na silikatni podlagi.
V Sloveniji je v subalpinskem in alpinskem pasu bore malo primernih ekoloških razmer za uspevanje naravnih volkovij - obsežnejša so le tista v Karavankah ter lokalno v Alpah in so prav zato pomembna. Veliko volkovij se pojavlja nad antropogeno znižano gozdno mejo, sicer pa v montanskem pasu. Ta rastišča so najbolj ogrožena zaradi spontanega zaraščanja po opuščanju košnje in/ali paše (Karavanke, Pohorje, Koroška).
Sicer pa takšna rastišča ogroža predvsem intenzifikacija zimskošportnega turizma (uravnavanje (»planiranje«) smučišč, umetno zasneževanje in evtrofikacija s snežnim cementom, fizično poškodovanje travne ruše, ozelenjevanje z neprimernimi semenskimi mešanicami), do določene mere pa tudi planinske dejavnosti, ki s seboj prinesejo evtrofizacijo, efekt pohojenosti, spremljajočo urbanizacijo itd. Rastišča v nižinah ogroža intenzifikacija rabe (ki praviloma vključuje tudi dodajanje apnenca za zniževanje kislosti prsti), evtrofikacija in zaraščanje.