Skoči do osrednje vsebine

Habitatni tipi

Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae)

Koda: 62A0
Biogeografska regija:
Alpska regija
Celinska regija
fotografija suhega travnika s posameznimi grmi
Vzhodno submediteransko suho travišče (Scorzoneretalia villosae) v Slovenski Istri (Foto: Vinko Treven)

Suha in polsuha travišča Zahodnega Balkana vzdolž vzhodne Jadranske obale od Tržaškega Krasa do Črne gore v pasu listopadnih submediteranskih gozdov bukve, črnega gabra in puhavca ter kraškega gabra. Razvita so na karbonatih in flišu, v Sloveniji le v submediteranskem območju.

V travni ruši prevladujejo vrste Chrysopogon gryllus, Stipa eriocaulis, Danthonia alpina, Carex humilis, Festuca rupicola, sicer pa razen vrst iz razreda Festuco-Brometea (34.32) še naslednje submediteransko-ilirske vrste: Scorzonera austriaca, Thesium divaricatum, Jurinea mollis, Muscari botryoides, Leontodon crispus, Plantago holosteum, Knautia illyrica, Helianthemum ovatum, Serapias vomeracea itd. Taka travišča se vzdržujejo z ekstenzivno košnjo ali pašo, vendar so večidel zaradi opuščanja rabe v zaraščanju. Faze zaraščanja obsegajo razvoj visokega steblikovja.

Submediteransko-ilirski suhi in polsuhi travniki in pašniki so razširjeni od Tržiškega in Goriškega krasa in Goriških Brd preko slovenskega submediteranskega prostora v celoti, vzdolž Dinaridov do Črne Gore. Submediteransko fitogeografsko območje.

Nekoč prevladujoči habitatni tip na Primorskem Krasu, danes razvit v kategoriji med 1 do 5 %. Na nekaterih območjih je habitatni tip stabilen (sklenjena območja, kjer se zaradi vetrovnosti in/ali skalovitosti počasneje zarašča). Počasneje se zarašča tudi na višji nadmorski višini. Vendar lahko rečemo, da habitatni tip ni stabilen.

Z opuščanjem paše, predvsem z izginotjem transhumantne paše v Sloveniji, je ta habitatni tip na velikih površinah podvržen zaraščanju, ki nekaj časa fiziognomsko ni opazno (poveča se predvsem delež nekaterih zeli, ki tudi sicer gradijo habitatni tip), nato pa se hitro spremeni v grmišče in pionirski gozd. Ogroža ga torej opuščanje rabe (paša, košnja). Druge oblike ogrožanja so še: vožnja izven cest, vetrne elektrarne, infrastruktura, za travnike tudi intenzifikacija in komasacije (terase v Istri, majhne parcele v Goriških Brdih in Brkinih).

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE