Habitatni tipi

Prehodna barja (EU_7140) so v Evropi široko razprostranjena v severnejših predelih, zlasti v arktičnem in borealnem pasu. V Srednji Evropi so vezana na širši alpski prostor, od nižine do subalpinskega pasu. Prehodna barja v Sloveniji so na južni meji evropskega areala, skrajno mejo v smeri proti Balkanskemu polotoku pa dosežejo ta barja v severni Hrvaški.

V Sloveniji so barja tega habitatnega tipa v alpskem, predalpskem in dinarskem območju, le eno barje je v preddinarskem. Nadmorska višina znaša od 500 do 1200 m. Lahko so samostojna barja ali pa predstavljajo kompleks z drugimi habitatnimi tipi npr. na barjih Goreljek, Malo Blejsko barje ter barje pod Pavličevim sedlom, kjer tvorijo širši obrobni predel ob ombrotrofnem osrednjem delu.

Skupno število barij tega habitatnega tipa je manj kot 20, po površini pa so to manjša barja. Kot pove že samo ime habitatnega tipa, niso stabilne tvorbe, saj pelje njihov razvoj v smer visokih barij. Brez vpliva človeka je ta razvoj lahko zelo počasen, po teoriji pa v območjih z zmerno humidno klimo sploh ne pripelje tako daleč in ostanejo trajne tvorbe. Ali se to dogaja tudi v Sloveniji, zaenkrat ni raziskano.

Vpliv človeka na prehodna barja je različen. Barja na Pokljuki, Jelovici in v Karavankah, z izjemo Goreljka, niso ogrožena niti potencialno niti dejansko. Barja v nižjih predelih pa so zaradi svoje lege - sredi kulturne pokrajine - dejansko ogrožena.

Urbanizacija, komunikacije in kmetijstvo ne predstavljajo samo potencialne nevarnosti, temveč so povzročili že tudi dejanske posege v habitatni tip, k sreči samo manjše, ki še ne ogrožajo celotnega habitatnega tipa.