Habitatni tipi
Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion)
Lehnjakova pregrada.
Lehnjak.
Lehnjak.
Izviri z vodo, bogato s karbonati, pogosto lehnjakotvorni. Prevladujejo mahovne združbe zveze Cratoneurion, ter Equisetum telmateia, E. variegatum, Pinguicula vulgaris, Saxifraga aizoides. Močvirne združbe pripadajo redu Caricetalia davallianae.
Habitatni tip EU_7220* je razširjen v Srednji in južni Evropi od nižine do spodnjega montanskega pasu, nekako do 1000 m nadmorske višine. Najbolj pogosto nastopa na kraških vodotokih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine - predvsem v obliki lehnjakovih slapov in pragov.
V Sloveniji je habitatni tip zastopan z lehnjakovimi slapovi in pragovi ter pravimi izviri. Po nepopolnih podatkih jih je nad 50. Raztreseni so v zahodni, osrednji in južni Sloveniji, manjkajo pa, z maloštevilnimi izjemami v predelih vzhodno od Savinje in severno od reke Save od sotočja s Savinjo dolvodno.
Večji del objektov je razmeroma majhen, le nekateri slapovi dosegajo celo višino 10-15 m in več. Nastopajo na manjših nadmorskih višinah, od približno 50 m v dolini Dragonje do 800-900 m. Pravih lehnjakotvornih izvirov je med predlaganimi samo 5, vsi pa so razporejeni ob Savi Dolinki od Zasipa do Radovljice (Lesc).
Splošno stanje habitatnega tipa EU_7230* je zadovoljivo. Lehnjak se izkorišča le na obsežnem nahajališču lehnjaka na Spodnjem Jezerskem. Vsi drugi slapovi in pragovi so nedotaknjeni. Zaradi načrtovanih posegov elektrogospodarstva so potencialno ogroženi pravi lehnjakotvorni izviri v dolini Save Dolinke.