Območja
Breginjski Stol
Izjemen ornitološki pomen travnikov na južnih pobočjih Breginjskega Stola in Planje so nam razkrile šele načrtne raziskave območja v zadnjem desetletju. Breginjski Stol je bil prvič natančneje obdelan med prvim slovenskim popisom koscev leta 1993 (TRONTELJ 1995), težje dostopna Planja pa šele leta 2001. Prvi rezultati popisov na Breginjskem Stolu so takrat vsekakor pomenili prvovrstno presenečenje, nadaljnji pa so odkrili eno izmed najmočnejših lokalnih populacij kosca Crex crex v Sloveniji (TRONTELJ 2001).
Tudi sicer je tukaj gnezdeča združba ptic zelo zanimiva. Sestavlja jo kombinacija vrst, ki se v nižinah pojavljajo predvsem na vlažnih travnikih in toploljubnih vrst, značilnih za suhe, kamnite kraške travnike. Od pravih alpskih vrst je prisotna samo vriskarica Anthus spinoletta. Podobno združbo najdemo pri nas še na nekaterih mestih v južnem delu Julijskih Alp (na primer na južnih pobočjih Krna), vendar večina vrst nikjer drugje ne dosega takšnih gostot (TRONTELJ 1997).
Dobre tri četrtine koscev tega IBA-ja gnezdi na travnikih vzhodnega dela pogorja Breginjskega Stola, na nadmorski višini od 700 do 1300 metrov. Ostali kosci naseljujejo travnata pobočja Planje od 1100 do 1500 metrov nadmorske višine. Najbolj jim ustrezajo predeli z višjo in gostejšo zelnato vegetacijo na nekoliko globljih in vlažnejših tleh. Na takšnih predelih pogosto uspevajo tudi posamezne lesne rastline, kar koscev očitno ne moti (npr. TRONTELJ 1997). Na Planji najdemo kosce tudi na opuščenih planinah na robu tamkajšnje gozdne meje.
Kosci se izogibajo le predelov z zelo strmim in skalnatim terenom. Ugotovljena gostota na Breginjskem Stolu je ena izmed najvišjih znanih gostot te vrste v Sloveniji in presega gostote na večini najbolje ohranjenih koščevih nižinskih prebivališč. Precej natančno se razširjenost kosca na tem območju pokriva z razširjenostjo repaljščice Saxicola rubetra. Tako na Breginjskem Stolu kot Planji je to poleg drevesne cipe Anthus trivialis najpogostejša vrsta ptice, njena populacija tukaj pa je ena od najpomembnejših pri nas. Tipično podobo avifavni opuščenega hribovskega pašnika dajeta slegur Monticola saxatilis in kotorna Alectoris graeca, vrsti, ki bi ju malokdo postavil ob bok koscu, a si tukaj vendarle z njim delita svoj življenjski prostor. V takšni združbi skoraj nikoli ne manjka tudi repnik Carduelis cannabina.
Gostote skalnega strnada na IBA-ju so v primerjavi s tistimi na južnem robu Trnovskega gozda ali na Nanosu precej nizke. Hribskega škranca Lullula arborea lahko vidimo le na najnižjih predelih Breginjskega Stola, na prehodu iz gozda v travnike. Majhna populacija velikega strnada Miliaria calandra naseljuje predele travnikov na nižji nadmorski višini.
Zgornji meji svoje znane višinske distribucije pri nas se na tem območju približuje rjavi srakoper Lanius collurio, saj posamezni pari gnezdijo preko 1500 metrov nad morjem. Zanimiva vrsta je tudi hribska listnica Phylloscopus bonelli. V Sloveniji je zelo lokalno razširjena, najpomembnejše območje zanjo pa je ravno Zgornje Posočje. Hribska listnica je ena izmed najpogostejših vrst v sestojih črnega gabra na pobočjih Planje, ki ležijo za malenkost izven meja IBA-ja.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Večji del IBA-ja predstavljajo strma, proti jugu oziroma jugozahodu orientirana pobo čja Breginjskega Stola, manjši del pa pobočja Planje, obrnjena na južno in jugovzhodno stran. Oba dela območja ločuje globoko mednju vrezana dolina Učje. Po površini sodi med najmanjše IBA-je, saj obsega le predele s prevladujočimi travniki, nad mejo sklenjenega gozda. Breginjski ali Kobariški Stol se kot izrazit visok hrbet vleče nad Staroselsko dolino in Breginjskim kotom in sega od Kobarida na jugovzhodu do italijanske meje na severozahodu, od koder se nadaljuje naprej v Beneškoslovensko hribovje.
Proti zahodu poteka od najvišjega vrha Stola (1673 m n. v.) kot enakomerno visok greben do vrha Nad Ohojami (1576 m n. v.). Na vzhodno stran se greben polagoma spušča do Starijskega vrha (1147 m n. v.), nato pa strmo pade v dolino Soče. Območje Planje je najbolj južni odrastek Kaninskega pogorja, od katerega jo ločuje preval Predolina (1625 m n. v.). Tukaj se spremeni smer slemenitve, ki se od severa obrne proti zahodu, kamor se nadaljuje kot širok greben nad dolino Učje. Le njegov manjši del pod vrhoma Skutnik (1720 m n. v.) in Vrh Planje (1663 m n. v.), leži na slovenskem ozemlju. Značilen je strm naklon površja z nagibom med 20 in 35°.
Najmanj strma območja na Breginjskem Stolu so nad vznožjem, na Planji pa v srednjem delu pobočja. Na Planji nad gozdno mejo ni skalnatih sten, na Breginjskem Stolu pa so pobočja zahodno od najvišjega vrha postopno vse bolj strma in z vedno večjo primesjo skalovja. Nižje ležeče doline se nahajajo na razmeroma nizki nadmorski višini (Učja: 400 - 500 m n. v., Staroselska dolina in Breginjski kot: 250 - 600 m n. v.), tako da pobočja do vrha grebena premagajo relativno nadmorsko višino, ki krepko presega 1000 metrov.
Gozdna meja je povsod pomaknjena na 1000 do 1100 metrov nadmorske višine, ponekod tudi nižje. V osrednjem delu Breginjskega Stola nad krajem Stanovišče, se travniki začnejo že na okoli 700 metrih. Travniki na IBA-ju so nastali zaradi delovanja človeka, ki je že pred mnogimi stoletji začel krčiti gozdne površine zaradi potreb po lesu in pridobivanju pašnikov (MELIK 1954).
Zaradi tega so tod nastale mnoge planine, ki pa so danes skoraj brez izjeme že desetletja zapuščene. Višje ležeče predele na Breginjskem Stolu so zadnjič kosili pred 2. svetovno vojno, travnike med 700 in 900 metri nad Stanoviščem pa še v sedemdesetih letih (B. ČUŠIN, pisni vir). Zaraščanje območja je nekoliko upočasnjeno zaradi pogostih snežnih plazov in požarov (MELIK 1954). Zadnji velik požar je bil na pobočju Breginjskega Stola leta 1992.
Danes je celotno območje popolnoma nenaseljeno. Na tem območju se kažejo izraziti vplivi sredozemske klime, ki prodirajo po dolini Soče navzgor. Temperature so tukaj za Alpski svet precej visoke, po količini padavin pa sodijo ti kraji med najbolj namočene predele Slovenije (MELIK 1954). Toplotni učinek je na močno osončenih, proti jugu usmerjenih pobočjih še večji, kar je pomembno za nekatere gnezdilke tega območja.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Zgibanka Travniki Stola in Planje - gorski dom kosca (pdf, 1,25 mb)