Skoči do osrednje vsebine

Kozjanski park s travniškimi sadovnjaki osvojil slovensko nagrado Natura 2000

Kozjanski regijski park in njihovi travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti so osvojili prvo mesto v kategoriji varstvo vrst in habitatnih tipov v območjih Nature 2000. Prvo mesto si delijo z Notranjskim regijskim parkom, ki je nagrado prevzel pretekli teden. V idiličnem ambientu sadovnjaka Carjevičev je plaketo na turneji slovenske nagrade Natura 2000 prevzela direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst.

Slovenska nagrada Natura 2000 ob 30-letnici programa LIFE in Nature 2000 v Evropski uniji in 18-letnici Nature 2000 v Sloveniji nagrajuje dobre prakse upravljanja z območji Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. 8-članska strokovna žirija je ocenjevala 21 prijav v petih kategorijah, med katerimi se je 16 prijav uvrstilo v finalni izbor. Podelitev slovenske nagrade Natura 2000 šestim zmagovalcem poteka na enomesečni turneji po Sloveniji. Vsi zmagovalci bodo znani do sredine novembra.

Podelitev nagrade je potekala v sadovnjaku Carjevičev v Podredi, kjer so ob tej priložnosti zasadili tudi šest novih dreves. Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je Kozjanskemu podelila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor: “Z več kot 20-letnim načrtnim in skrbnim delom za ohranjanje travniških sadovnjakov je Kozjanski regijski park ustvaril simbol varstva narave ne samo v Sloveniji, temveč tudi na svetovni ravni. Območje Nature 2000 Kozjansko za domačine zaradi obsežnega dela sodelavcev Kozjanskega parka predstavlja priložnost za razvoj podeželja, ki gre z roko v roki z varstvom narave.”

Mojca Kunst, direktorica Kozjanskega regijskega parka, je ob podelitvi povedala: "Travniški sadovnjaki v Kozjanskem regijskem parku so bili pred več kot 20 leti prepoznani kot nepogrešljiv življenjski prostor za številne, že ogrožene, vrste ptic, hkrati pa ustvarjajo podobo kozjanske krajine. Zaradi potrebe po varovanju ptic je bilo v osrednjem, gričevnatem delu, Kozjanskega regijskega parka leta 2004 vzpostavljeno območje Natura 2000 Kozjansko. Od leta 1999, ko je Kozjanski park pristopil k nacionalnemu projektu Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije, je zaradi ohranjanja ptic z  jablanami in sadovnjaki povezan velik del dejavnosti javnega zavoda Kozjanski park. Od takrat so bili pripravljeni in izvedeni številni projekti in aktivnosti, ki so privedli do tega, da je v Kozjanskem parku jabolko že zdavnaj postalo več kot sadež – v simbolnem pomenu povezuje naravo, človeka, izročilo, podobo krajine  in ustvarja trajnostne razvojne priložnosti. Nagrada Natura 2000 na področju ohranjanja vrst in habitatnih tipov je priznanje delu skrbnih lastnikov kozjanskih travniških sadovnjakov skozi čas ter hkrati motiv in zaveza za nas, sedanje prebivalce in upravljavce prostora Kozjanskega parka ter naše naslednike, da bomo tudi v prihodnje delovali v smeri ohranjanja izjemne narave in podobe naše kozjanske krajine."

Že več kot 20 let Kozjanski park namenja posebno pozornost travniškim sadovnjakom za varstvo narave

Spremembe v rabi kmetijskih zemljišč - na eni strani opuščanje kmetijstva, na drugi strani intenzivnejša raba - so v zadnjem desetletju 20. stoletja vplivala na pričetek upadanja visokodebelnih travniških sadovnjakov. Njihova družbena, gospodarska in naravovarstvena funkcija na podeželju je bila za upravljavca zavarovanega območja Kozjanskega parka ključnega pomena, da od leta 1999 načrtno spodbujajo ohranjanje in vzpostavljanje novih travniških sadovnjakov. Zgradili so tudi gensko banko tradicionalnih in avtohtonih sort jabolk in hrušk, ki vključuje 126 sort jablan in 60 sort hrušk. V ekološki drevesnici vsako leto vzgojijo okoli 3.000 sadik. S tradicionalnim načinom kmetovanja in trajnostno uporabo pridelkov ter vlaganji v ohranjanje tradicionalnega izgleda mozaične kozjanske kulturne krajine dosegajo cilje tako za ohranjanje evropsko pomembnih vrst ptic, ki so vezane na visokodebelna drevesa, hkrati pa so za območje vzpostavili močno blagovno znamko Kozjansko jabolko, ki simbolizira sožitje varstva narave, kmetijstva in razvoja podeželja. Vsakoletni istoimenski dogodek Praznik kozjanskega jabolka je najbolj obiskan praznik varstva narave v Sloveniji. Ključ do uspeha za ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov pa je sodelovanje s kmetovalci, za katere Kozjanski park organizira izobraževanja, delavnice in izmenjave dobrih praks od sadike do končnega izdelka in še naprej do kupcev, ki prepoznavajo visoko vrednost izdelkov.

Strokovna žirija slovenske nagrade Natura 2000 je pri prijavi Kozjanskega parka še posebej izpostavila ključno vlogo upravljavca zavarovanega območja, ki je gonilna sila tako z vidika ciljev varstva narave kot tudi gospodarskega in družbenega povezovanja prebivalcev območja. Celovit pristop in vsakodnevno delo so vzor številnim organizacijam po Sloveniji, ki si z dragocenimi izkušnjami Kozjanskega parka prizadevajo za ohranjanje travniških sadovnjakov. Kot je zapisal eden od žirantov strokovne žirije slovenske nagrade Natura 2000: "Rezultati prijave Kozjanskega parka na področju usmerjenega strokovnega dela, usposabljanja in opolnomočenja domačinov v Sloveniji nimajo para."

Predstavitev zmagovalne prijave Kozjanskega regijskega parka: Travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti

 • Območje Nature 2000: Kozjansko • 
• 8 vrst ptic Nature 2000 • Trajanje: 23 let •

Kratka predstavitev: Tradicionalno kmetovanje v preteklosti je bilo močno povezano z naravnimi danostmi, kar je povzročilo nastanek določenih tipov habitatov, ki so izjemno pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetovanje in z njim povezano kulturno krajino so vplivali tudi različni ekološki pogoji. Kmetje so izbrane lege in zemljišča uporabljali za trajne nasade, za katere so morali pred sajenjem skrbno preučiti večletne ekološke pogoje.

Zelo pomembna tradicionalna kmetijska gospodarska panoga je bilo sadjarstvo. Ocenjujemo, da v zavarovanem območju raste več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg jablan in hrušk najdemo v travniških sadovnjakih še orehe, slive, drnulje, češnje, višnje, marelice, breskve, kutine, skorše, murve, leske.

V Kozjanskem regijskem parku smo se z visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki začeli aktivno ukvarjati leta 1999, ko smo se pridružili nacionalnemu projektu Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. V letih 1998/99 je bil izveden tudi popis ornitofavne, ki so ga izvedli člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Izkazalo se je, da je to območje eno najpomembnejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na visokodebelne travniške sadovnjake.

Leta 2004 je bil osrednji del območja Kozjanskega regijskega parka (37 %), kjer je največ travniških sadovnjakov (habitatni tip 83.151 – ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki), vključen v območje SPA Kozjansko (SI5000033).

Visokodebelni travniški sadovnjaki so ključnega pomena za varovanje in ohranjanje populacije ptic, zato v zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka temu prostoru posvečamo velik del naših nalog in dejavnosti.

Prijavitelj: Kozjanski regijski park 

Partnerji in sodelujoči: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Naravni park Žumberak-samoborsko gorje. Hrvatski zavod za poljuprivrednu savjetodavnu službu. Javni zavod Krajinski park Kolpa. Javna ustanova nacionalni park Risnjak. Verbena d.o.o., Loka pri Zidanem Mostu. Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja. Razvojna agencija Kozjansko in Obsotelje. LAS Obsotelje in Kozjansko. Regionalna razvojna agencija Posavje. LAS Posavje. Kip vizija d.o.o.. Občina Podčetrtek. Občina Kozje. Občina Bistrica ob Sotli. Kulturno društvo Svibno. Društvo Kozjanske jabke. Zavod Jabolko. Nacionalni inštitut za biologijo. WWF Adria. Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Unesco.

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE