Pepelasti lunji z Ljubljanskega barja na poti proti daljnemu severovzhodu Evrope
Pozimi leta 2022 so na Ljubljanskem barju v projektu s telemetrično ovratnico opremili prvo samico pepelastega lunja in jo poimenovali Pepelka. Od petih opremljenih ptic so s satelitskimi oddajniki zadnji dve opremili v zimi 2024/2025. Oba tokrat opremljena pepelasta lunja sta samca in sta se do pomladi na Barju zadrževala na širšem območju Iškega vršaja. Prvi je Barje zapustil 4. aprila 2025, naslednji teden preživel na ravnicah Prekmurja in nato nadaljeval pot proti gnezdišču na severovzhod Evrope. Drugi je Barje zapustil pet dni kasneje, 9. aprila 2025, in proti severovzhodu letel brez daljših postankov.
Samec pepelastega lunja – zaradi svetlo sive barve je v večernem mraku bolj opazen kakor samica. (foto: Davorin Tome, NIB)
Manjša ujeda, prepoznavna po lahkotnem, elegantnem letu
Pepelasti lunj je manjša ujeda, ki jo prepoznamo po ozkih perutih, dolgem repu in po lahkotnem, elegantnem letu pogosto nizko nad tlemi. Samec ima po telesu in perutih pretežno svetlo sivo perje, medtem ko je osnovna barva samice rjava. Po velikosti in obarvanosti perja je zelo podoben močvirskemu in stepskemu lunju, ki jih na selitvi lahko vidimo tudi pri nas. Vrste zanesljivo ločijo le dobri poznavalci ujed.
Samica pepelastega lunja v večernem mraku – med nizkim preletom v travi išče primerno mesto za prenočevanje. (foto: Davorin Tome, NIB)
V Sloveniji le zimski gost
Spomladi in jeseni se pepelasti lunji prek Slovenije selijo, nekaj jih pri nas prezimuje, a tu ne gnezdijo. Po grobi oceni jih pri nas prezimuje med 50 in 100, večina na Ljubljanskem barju in na Cerkniškem polju. Pepelasti lunj je kvalifikacijska vrsta Nature 2000 za območja Nature 2000 Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Črete in Drava.
Biologija in ekologija pepelastega lunja v zimskem obdobju sta pri nas še slabo poznani. V projektu LIFE-IP NATURA.SI raziskovalci z NIB zbirajo podatke o pepelastem lunju na Ljubljanskem barju, ki bodo strokovna podlaga za predlog optimizirane sheme nacionalnega monitoringa za vrsto ter za opredelitev in prostorsko umestitev učinkovitih naravovarstvenih ukrepov. Na podlagi novo opremljenih ptic so tudi v letošnji zimi zbrali veliko podatkov o njihovih lokacijah zadrževanja in prenočevanja na Ljubljanskem barju.
Primer serije podatkov o gibanju prezimujočega pepelastega lunja na Ljubljanskem barju, opremljenega z GPS-GSM oddajnikom.
Satelitska telemetrija – nepogrešljivi del ornitoloških raziskav
Novejše ornitološke raziskave z uporabo satelitske telemetrije pomembno izboljšujejo razumevanje biologije in ekologije številnih vrst ptic, njihovih selitvenih poti in habitatnih zahtev. Zato so tudi pepelaste lunje z Ljubljanskega barja raziskovalci NIB opremili z majhnimi GPS-GSM oddajniki s solarnimi celicami, ki v določenih časovnih intervalih sporočajo natančno lokacijo z oddajnikom opremljene ptice. Pridobljeni podatki dajejo vpogled v gibanje prezimujočih osebkov v zimskem času in so v pomoč pri določitvi za vrsto pomembnih površin, ki jih je treba ohranjati.
Na podlagi satelitskih telemetričnih podatkov bodo raziskovalci v naslednjih mesecih predvidoma izvedeli, kje opremljene ptice z Barja gnezdijo, po katerih poteh se selijo in ali se jeseni nazaj na prezimovališča v naših krajih vračajo iste ptice. Za oba samca, ki sta pred kratkim zapustila Ljubljansko barje, ocenjujejo, da še nista dosegla svojih gnezdišč in da se bo njuna pot še nadaljevala. Ker pa je pokritost z GSM signalom na teh odmaknjenih območjih slaba, pričakujejo, da se bosta v prihodnjih mesecih “oglašala” redkeje.
V zimi 2024/25 so raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo z oddajniki opremili še zadnja dva pepelasta lunja. Samica na fotografiji je bila z GPS-GSM oddajnikom opremljena februarja 2024. (foto: Matjaž Bedjanič, NIB)