Pilotno območje Štajerska

Mokrišče Volčeke leži v Celjski kotlini in ima status naravne vrednote državnega pomena. Območje predstavlja posebno oazo mokrotnih travnikov, na katerih raste modra stožka, ki velja za enega najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Tu živijo tudi številne vrste metuljev.

Ličenca pri Poljčanah nosi ime po potoku Ličenca, levem pritoku Dravinje sredi Dravinjskih goric, ki se na severu dotikajo Pohorja, na jugu Karavank ter na jugovzhodu Haloz in severvzhodu Dravske ravni. Na projektnem območju se nahaja 11 zavarovanih območij, med katerimi je 9 naravnih spomenikov, krajinski park (Krajinski park Žabljek) in naravni rezervat (gozdni rezervat Cigonca).

Širše območje potoka predstavljajo mlake in ribniki z vlažnimi travniki, kulturna krajina pa ima zelo visok delež bukovih in hrastovih gozdov. Zaradi pokrajinskih značilnosti območja ravnic in položnih pobočij so mokrotni in občasno poplavljeni travniki idealno življenjsko okolje za več kot 35 vrst kačjih pastirjev, med njimi tudi kačjega pastirja dristavičnega spreletavca, in metuljev mravljiščarjev. V gozdovih najdemo tudi dve vrsti hroščev, in sicer močvirskega krešiča in rogača.

Na severovzhodu Slovenije se na območju Boča, Haloz in Donačke gore nahaja 32 zavarovanih območij, ki vključujejo 24 naravnih spomenikov, 6 naravnih rezervatov in 2 krajinska parka (Krajinski park Boč - Donačka Gora in Krajinski park Boč, Plešivec). Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, geološko in geomorfološko predstavlja najvzhodnejši del Karavank in s svojo okolico velja za območje osamelega krasa. To pomeni, da nima razvite rečne mreže in posledično je na tem območju malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogosteje travniki in pašniki. Do nadmorske višine 500 metrov segajo najvišje ležeči vinogradi v Sloveniji. V Halozah, ki so se razvile na laporni kamninski podlagi, tako prst kot podnebje omogočata vinograde, sadovnjake in njive ter travnike in pašnike.

Na območju Boča, Haloz in Donačke gore najdemo izjemno gozdno bogastvo ilirskih hrastovih gozdov, gabra, bukve in javorja, suhi travniki pa so posejani z orhidejami in velikonočnicami, ki najjužneje v Evropi rastejo prav v Sloveniji. Med živalskimi vrstami ima območje idealne razmere za življenje netopirjev - velikega in malega podkovnjaka.

Dravinja je ena redkih rek v Sloveniji, ki ni regulirana v celoti in ohranja naravni tok, ki oblikuje številne meandre in peščene brežine. Rečna dolina je prepletena s številnimi ekstenzivnimi travniki, na katerih najdemo drugo najpomembnejše območje populacije štorkelj. Poleg njih pa so na območju Dravinjske doline pomembna gnezdišča vodomca.

Dravinja, ki izvira pod Roglo na Pohorju in se izliva v Dravo, ima 8 večjih pritokov in celotno območje predstavlja življenjski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi je najbolj poznana velikonočnica. Tu se nahaja 15 zavarovanih območij, in sicer 13 naravnih spomenikov in 2 krajinska parka (Krajinski park Boč - Donačka gora in Krajinski park Štatenberg).

Površje doline Dravinje in njenih pritokov oblikujejo travišča, mejice, vrbe glavače, drevesni osamelci, zaraščeni mrtvi rokavi, okljuki in depresije, pojavljajo se tudi močvirja in mlake. Pritoki so življenjski prostor vrste sladkovodnega raka in ene najbolj ogroženih vrst rakov deseteronožcev, raka navadnega koščaka. Prodišča, globoki tolmuni, plitvine ter mrtvice so življenjski prostor kačjega pastirja kačjega potočnika ter avtohtonih in ogroženih vrst vodnih vretenčarjev piškurjev ter rib pohre, platnice in zlate nežice.

V gozdovih najdemo največjega evropskega hrošča, hrošča rogača, poimenovanega po ogromni čeljusti samca, ki spominja na jelenje rogove. Na floristično bogatih in gojenih travnikih nižinskega zmerno vlažnega tipa se pojavlja rastlina zdravilna strašnica in ogrožene vrste metuljev močvirskega cekinčka, ter strašničnega in temnega mravljiščarja. Raznolik živalski krog izpopolnjujejo tudi vodomec, bela štorklja, rjavi srakoper, vidra in različne vrste netopirjev.

Zaradi pogostih poplav na območju so se z regulacijami pojavile tudi spremembe vodnega režima vodotoka in strukture dna, kar močno vpliva na značilnosti tega območja in ekološke zahteve vrst, ki živijo v in ob Dravinji.